titletitletitletitletitletitletitletitletitle

Novo & aktualno

N O V E   K N J I G E |  N O V I C E
Umrl je Fabjan Hafner
V 50. letu starosti nas je v torek zjutraj zapustil pesnik, prevajalec in literarni zgodovinar Fabjan Hafner. Nazadnje je poučeval na univerzi Alpe-Jadran na institutih za germanistiko in slavistiko. Bil je namestnik vodje Musilovega instituta v Celovcu. Fabjan Hafner je veljal za nesporno avtoriteto na področju literarnega prevajanja, za izvrstnega znanstvenika in poznavalca Slovenije, Koroške in njune književnosti v obeh jezikih, s katero se je ukvarjal pri svojem delu v Musilovi hiši v Celovcu. Za svoj prevajalski opus je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim Petrarcovo nagrado za prevajalstvo in Lavrinovo diplomo. Prejel je tudi avstrijsko državno nagrado za prevajalstvo „Translatio“.
(Vir: http://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/2773538/)

Izšlo je RASTJE 9/2015
Decembra je v založbi Drava že devetič izšla revija za literaturo, ustvarjalnost in družbena vprašanja RASTJE, ki jo izdaja Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji. Na 335 straneh so zbrani prispevki 52 avtoric in avtorjev k najrazličnejšim temam.

Izšla prva knjiga Stefana Feiniga
V celovški založbi Malandro je meseca novembra izšla prva knjiga mladega koroškega Slovenca Stefana Feiniga z naslovom Banalitäten des Wahnsinns (Banalnosti blaznosti). Feinig je napisal zbirko kratkih zgodb, v katerih se ukvarja s številnimi banalnimi vidikami blaznosti. Vse zgodbe so inspirirane od resničnih dogodkov.

Koroško slovenske založbe na knjižnem sejmu "Buch Wien"
Tudi letos bodo založbe Drava in Mohorjeva zastopane na dunajskem knjižnem sejmu "Buch Wien", ki bo potekal od 12. do 15. novembra na mestnem sejmišču. Med drugim si bodo obiskovalci lahko ogledali branje Sebastijana Preglja.

Krstna urpizoritev Haderlapinega romana „Angel Pozabe“ na Dunaju
Po krstni uprizoritvi nagrajenega romana Maje Haderlap v slovenščini, ki je bila že vigredi 2014 v Ljubljanski Drami, bo Angel pozabe jeseni prvič uprizorjen tudi kot drama v nemškem jeziku. Za dunajski Akademietheater, ki je del znanega Burgtheatra, je Haderlap z režiserjem Georgom Schmiedleitnerjem izdelala gledališko priredbo spominskega romana. Premiera bo 8. septembra, v glavnih vlogah bodo igrali med drugim Petra Morzé, Gregor Bloéb in Elisabeth Orth.

Izšla nova knjiga Florjana Lipuša
V mariborski založbi Litera je pred kratkim izšla najnovejša knjiga Florjana Lipuša z naslovom Mirne duše. Spremno besedo za 75 strani obsegajočo zbirko kratke proze je napisal Fabjan Hafner.

Izšel nemški prevod "Moje zarje"
V založbi Drava je maja 2015 izšel nemški prevod knjige Moje zarje. Spomini na povojna leta. Antona Haderlapa z naslovom Morgenröte. Erinnerungen an die Nachkriegszeit. V nemščino prevedla je knjigo Vida Obid.

Izšla nova pesniška zbirka Cvetke Lipuš
V slovenski založbi Beletrina je vigredi 2015 izšla nova pesniška zbirka Cvetke Lipuš z naslovom "Kaj smo, ko smo".

Izšla nova pesniška zbirka Mili Hrobath
V Mohorjevi založbi je v pomladnem programu izšla druga samostojna pesniška zbirka Mili Hrobath pod naslovom Ozare dneva. V 84 strani obsegajočem delu se avtorica posveča predvsem pojmu "čas".



hr

Od večernic do konkretne poezije

Ko je Peter Handke v 1980ih letih prevedel Florjana Lipuša in Gustva Januša, je vsa Evropa spoznala koroškoslovensko literaturo. Skupaj z osrednjo slovensko literaturo šteje med najbolj mnogoplastne literarne regije v današnji Evropi. >>>

Leposlovje med tradicijo in moderno

Slovenska literatura na Koroškem je literatura štirih generacij: generacija eksila, preganjanja in deportacije med 1920 in 1945, generacija ustanoviteljev mladja in generacija »otrok« mladja v desetletjih med 1960 in 1990, naposled še pomladjevsko generacija. Vse so razpete med tradicijo in moderno, med estetiko in angažmajem, med slovenščino in nemščino. >>>

Otroška literatura

Otroška literatura na Koroškem ima svoje začetke v šolskem listu Mladi rod, ki izhaja od šolskega leta 1951/52 naprej. Tam so začeli objavljati takorekoč vsi avtorji in vse avtorice, ki so pozneja izdale lastne knjige. >>>

Spominska proza

Dela avtorjev spominske proze so prispevek h kolektivnemu zgodovinskemu spominu slovenske družbe na Koroškem in bistven del njene identitete. >>>

Druga lirika in proza

Dela ljudskopesniškega in priložnostnega značaja, ki so prav tako izraz nekega literarnega hotenja v slovenskem jeziku. >>>

Revije

Od 1960 do 1991 ima literatura na Koroškem svojo revijo. Prej so koroški avtorji objavljali v periodičnem in revialnem tisku in v koledarjih. >>>

Antologije

Seznam antologij in antoloških izdaj obsega zadnjih 40 let, odkar se je zanimanje za koroškoslovensko vprašanje in s tem tudi za koroškoslovensko literaturo povečalo. >>>

Dogodki