Pokušine

Preglasne so

Preglasne so
in vse preveč jih je
med nama
ne slišiva se
razteple so naju
zdaj stojiva vsak na svojem bregu

Kako naprej?

Poslušati odslej
samo še
govor brez besed
kakor ovce tih
na gmajni za Vetrinjskim kloštrom
kakor vetrc v javoru
pred najinim balkonom
kadar dahne vanj
in v njem trepeče

Kakor na nebu oblak
nad temnozeleno gladino
Rjavškega jezera
ko v njem pritajeno diha
svojo molčečnost
ko v njem tiho premišljuje
svojo belo modrost

PreIjuba tišina
ti čarobni splet
neslišnih besed:
prisluhni mu z menoj
ti
moja ljuba


Ebenthal pri Celovcu

Onemoglo sonce
nekje med Jepo in Dobračem
Zreli koruzni storži
povešeni
rumeni
Črni oblaki
nad Osojščico
Jata na golih vejah
v drevoredu
perut ob peruti drhteči
hreščanje
naricanje umrlemu poletju
predirljivo
mrzlično

Tik pred selitvijo
iz hladnih sadovnjakov
na topli jug

Tik pred selitvijo
od tople krušne peči
na mrzli sever
1942

14. aprila 1942 so nacisti pregnali 1.097 koroških Slovencev z njihovih kmečkih domov in jih vtaknili v zbirno taborišče Ebenthal/Žrelec, ker da so »ljudstvu in državi sovražni elementi, osumljeni veleizdaje in komunističnih nazorov …« Odtod so jih v živinskih vagonih izselili v Hitlerjevo Nemčijo.


Neki dan

Neki dan
bo moja duša
otopela
bojo moja usta onemela
zmanjkalo
jim bo besed
za zlo
ki me obdaja
besed za topo pamet
za dušljivi smrad tam doli
besed za surovóst
ki vljudno vame laja
od jutra do večera
iz časnikov, z ekrana

Neki dan
mi kri
ne bo nič več zavrela
nad njihovo nasilno gobezdavostjo
in našim sprenevedanjem
spogledovanjem
nad poniglavost jo naših efialtov

Neki dan
ta moja duša
moči nobene
več ne bo imela
za jezo
nad mizerijo brezdanjo in brezbrežno
ki pravijo ji
boj za narodni obstoj
pa je v resnici le
en sam neznanski joj

en jojmene
en jojtebe
en jojnasvse

Neki dan
bo moja duša
otopela
mir imela
in pokoj

Gedichte. Pesmi. Canti. Drava 1995.
http://www.drava.at

Čokojo

čokojo
ponosni stoik
moj pohabljeni zeleni prijatelj
z rdečim in črnim peresom na levi strani
bolijo me tvoje nesramno prirezane peruti
tvoj žalostno ukrivljeni kljun
nevoljno zeha
črno togoto
v kamnito vežo
ko za zidom pritlične sosedove vile
petelin vriska
pod veličastnim rožnatim nebesom
odsevom gorečega Pacifika
in gvardabaranci
nikaragovski narodni vrani
ko črne puščice
klekečejo s kokosove palme
na bananovec
in dalje na mangovec kraj ulice

čokojo
ponosni stoik
moj pohabljeni zeleni prijatelj
z rdečim in črnim peresom na levi strani
daj
zdrsni spet
po tankem jeklenem obroču
kakor sinoči
zahrešči mi spet
MUERE SOMOZA
da me bo spet srh po hrbtu
kakor sinoči
in kakor je Managvo
kadar so zatulile sirene
krvavega diktatorja


Nikaragva moja ljubljena

dežela zelenih in modrih zvezd
iskrečih se na nočnem nebu
svetleje
ko kjerkoli na širnem svetu
dežela valujoče tropske vročine
ki jo blaži osvežujoča sapa
s Pacifika
Nikaragva moja obljubljena
dežela sladkih mangov
na dolgih nitkastih pecljih
potrpežljivo zorečih
dežela brezskrbno ščebetajočih
zelenih papagajev
na temnih platanah
in rdečih plamenicah
Nikaragva moja češčena
nobeden tvojih psov me ne oblaja
nobeden se ne zaganja vame
miš na polici
da bi jo z roko dosegel
grizlja peščico riža
moj jutranji dar
ne da bi se zmenila zame
in kukarače pred umivalnikom
v tesni temni veži
ki sem se jih bosih nog
sprva tako bal
se spoštljivo razbeže po svojih kotih
in v svojih skrivališčih obzirno čakajo
da se umijem

Nikaragva moja nova
knjiga izkušenj

iz revščine raste tvoja plemenitost
iz ponižanja tvoj lepi ponos
iz premagovanja strahu tvoja moč
iz zmage nad nasiljem tvoje zaupanje
tvoja goreča ljubezen do patria libre
brezdanja
kakor globine Pacifika

Nikaragva
ni ti do smeha
in vendar
je tvoj smehljaj na svetu najlepši
greješ me
z njim

Kukarača je velik rjav ščurek. Revnim Indijancem služi za prehrano: kuhanemu odpro zadek, kjer so dragocene beljakovine.

Nicaragua mein geliebtes. Nikaragva moja ljubljena. Drava 1988.
http://www.drava.at

Od rojstva do smrti in vstajenja

Jaz rodil sem se kot strelec
sred pobeljenih grobov.
Fičafaj mi je potreben
kakor Heineju* za lov.

Če nedolžnega zadene,
naj zaboga oprosti!
Fičafaj moj naj izdere
pa ga vame ustreli!

Šele ko v grobu bom zavsema zgnil,
nasprotnikom bom svojim razumljiv.
Le škoda: videti ne bom več kos,
do kod se jim je vsem povesil nos.
1980
* Avtor je rojen kakor Heine 13. decembra.



Dva tabora

Če se natanko pregleda stvari,
v tabora dva se človeštvo deli:
eni so v cunjah, a drugi v škrlatu,
eni v palačah so, drugi pa v blatu.
Eni umirajo lačni brez dela;
druge pa stisne od mastnega jela.

Če se natanko pregleda stvari,
v tabora dva se človeštvo deli:
dvoje marksistov bilo je in bo,
s knjižico eni, a drugi z vestjo.
Enim je delo merilo človeka,
drugi živijo od golega čveka.

Če se natanko pregleda stvari,
v tabora dva se človeštvo deli:
dvoje kristjanov ta božji svet tlači,
eni dejavni, a drugi žebrači.
Eni brez greha boje se pekla
drugi pregrešno žive od Boga.

Naš Maček je Mucko imel
Simon Jenko po koroško

Naš Maček je Mucko imel,
korak njegov bil je vesel,
noč vsako pri njej je prespal
pa Muciki mira ni dal.

Namigal je Muckov deset
v koroški prelepi ta svet.
Se niso vsi vrgli po njem,
zakaj, to takoj vam povem:

Je Mucika strastna bila,
je šoceja ’mela kar dva:
ob Mačku še Muclja Mijav,
ki tudi je kdaj pri njej spal.

Naš Maček od jeze nori:
»Ti Mucka mrcinasta ti!«
»Sem taka bila in še bom,
boš videl, bom spala še S kom.

Pri Dravci se ljubi tako,
svobodna ljubezen je to.
Če tebi pa žalost stori,
obesi se vendar, hihi!«

Politična pesem, grda pesem/Politisch Lied, ein garstig Lied. Drava 2007.
http://www.drava.at