Novo & aktualno
Dvojezičnost v literaturi in kulturi prevajanja
Jezik ni le sredstvo sporazumevanja, temveč tudi odločitev. Kdaj pisati v slovenščini, kdaj v nemščini in kdaj v obeh jezikih? Ta vprašanja so skozi desetletja zaznamovala slovensko literaturo na Koroškem ter njene ustvarjalke in ustvarjalce. Literarni zgodovinar, publicist in prevajalec Andrej Leben je na simpoziju o dvojezičnosti na Koroškem začrtal širok lok od dobe Urbana Jarnika do danes. Od prvih prevajalskih poskusov, ko so avtorice in avtorji sami prenašali svoja dela v nemščino, do današnjega jezikovnega mešanja in preklapljanja, ki postajata vse bolj značilna za sodobno koroško pisanje.
Prisluhnite prispevku
Oblikovanje I Gestaltung: Jaka Novak
https://www.agora.at/news/detail/dvojezichnost-v-literaturi-in-kulturi-prevajanja (07.04.2026)
Literarna revija “Rastje” vabi k sodelovanju
Uredništvo vabi k sodelovanju pri nastjanju nove številke literarne revije RASTJE 20 (2026). Tema letošnje izdaje je prosta, zato vabijo literarno kritiko ter pesniška, prozna, dramska, esejistična in prevedena besedila.
K sodelovanju so vabljene vse ustvarjalke in ustvarjalci, povezani s Koroško - bodisi tam živijo bodisi se v svojem delu ukvarjajo s tem prostorom. Vabljeni so tudi prevajalci in prevajalke, ki prevajajo v slovenščino, ob predhodnem dovoljenju avtorja oz. avtorice.
Besedila je treba poslati v elektronski obliki do 31. julija 2026 na naslov pisarna@dspa.at. Rokopise oz. tipopise sprejemajo po pošti na naslov: Slovenska študijska knjižnica - Revija RASTJE, Mikschallee 4, 9020 Klagenfurt/Celovec.
Nova knjiga
Jozej Strutz je v založbi Rapial edicija izdal novo knjigo: Arkadien-Peloponnes = Arkadia-Peloponnesos = Arkadíja-Peloponez 6 Srečko Kosovel
Janko Ferk je postal častni član PEN kluba Avstrija
Nova knjiga
V založbi Wallstein je izšla nova knjiga Verene Gotthardt: Die jüngste Zeit. Erzählungen
Od večernic do konkretne poezije
Ko je Peter Handke v 1980ih letih prevedel Florjana Lipuša in Gustva Januša, je vsa Evropa spoznala koroškoslovensko literaturo. Skupaj z osrednjo slovensko literaturo šteje med najbolj mnogoplastne literarne regije v današnji Evropi.
>>>Leposlovje med tradicijo in moderno
Slovenska literatura na Koroškem je literatura štirih generacij: generacija eksila, preganjanja in deportacije med 1920 in 1945, generacija ustanoviteljev mladja in generacija »otrok« mladja v desetletjih med 1960 in 1990, naposled še pomladjevsko generacija. Vse so razpete med tradicijo in moderno, med estetiko in angažmajem, med slovenščino in nemščino.
>>>Otroška literatura
Otroška literatura na Koroškem ima svoje začetke v šolskem listu Mladi rod, ki izhaja od šolskega leta 1951/52 naprej. Tam so začeli objavljati takorekoč vsi avtorji in vse avtorice, ki so pozneja izdale lastne knjige.
>>>Spominska proza
Dela avtorjev spominske proze so prispevek h kolektivnemu zgodovinskemu spominu slovenske družbe na Koroškem in bistven del njene identitete.
>>>Druga lirika in proza
Dela ljudskopesniškega in priložnostnega značaja, ki so prav tako izraz nekega literarnega hotenja v slovenskem jeziku.
>>>Revije
Od 1960 do 1991 ima literatura na Koroškem svojo revijo. Prej so koroški avtorji objavljali v periodičnem in revialnem tisku in v koledarjih.
>>>Antologije
Seznam antologij in antoloških izdaj obsega zadnjih 40 let, odkar se je zanimanje za koroškoslovensko vprašanje in s tem tudi za koroškoslovensko literaturo povečalo.
>>>Dogodki
Noč knjige: Lena Kolter
Noč knjige: Stefan Feinig
Branje: Maja Haderlap