Odmevi
Amina Majetić, Ko sanje ostanejo sanje
O Amini Majetić piše v biografskih podatkih na koncu tega Rastja 14 faktografsko: "Zdaj živi in ustvarja v Celovcu; ko ne piše, je predana glasbi in petju, na glasbenem področju je aktivna tako na domačih kot tujih odrih, glasbenih izkušenj pa si je nabrala tudi na raznih mednarodnih festivalih. Leta 2012 je pri založbi Wieser izšla njena prva pesniška zbirka Vse ali nič, 2020 pa je pri Mohorjevi založbi izdala drugo pesniško zbirko z naslovom Ko sanje ostanejo sanje."
Izdati kot mlada pesnica samostojno pesniško zbirko je pohvale vredno dejanje in pogumno obenem. Pri prvencu je botrovala založba Wieser z zbirko Popki literature, saj sta obenem izšla še prvenca Nine Zdouc Ko ne pišem, me niin Kvine Hutterer So misli moje metulj postale - v tej zbirki je potem sledil še prvenec Aljaža Pestotnika Smeji se naj vesolje (2017), pri Mohorjevi založbi oa v Ellerjevi ediciji prvenec Verene Gotthardt Najdeni nič (2013). Osnova izdajam je seveda najprej samostojni - in tudi skrito - pisanje in ustvarjanje, korak v javnost je poseben izziv. Pri tem pomaga zdaj že desetletje natečaj pisanja Pisana promlad, v katerem se lahko preizkušajo malde ustvarjalke in ustvarjalci besedil, seveda pa tudi govorni natečaj ob Tischlerjevi nagradi in drugi literarni natečaji, v katerih se lahko preizkušajo (mlade) avtorice in avtorji.
Od prvenca k drugi knjigi pa je ponoven korak - in Amina Majetić ga je storila po objavah v Rastju v preteklih letih (in tudi v letošnji izdaji). Knjiga je izšla poleti 2020, v od koronavirusa zaznamovanem letu, ki je preprečilo javno predstavitev pred publiko v času strogih zdravstvenopreventivnih ukrepov. In tako mora "govoriti" knjiga zase in si pridobiti bralke in bralce s svojim pojavom na knjižnem trgu (v katalogu in knjigarni Mohorjeve družbe). Seveda si želim, da bo mogla pesnica predstaviti svojo knjigo tudi v žino, ko bo to (spet) mogoče. A za zdaj se predstavlja tako rekoč v najbolj intimni obliki spoznavanja književnega dela: neposrednega stika besedila z bralko, bralcem, ko vzame knjigo v roke in bere.
V roke dobi lično oblikovano pesniško zbirko (oblikovanje ovitka: ilab.at) s kratko biografijo in pesničnim portretom na zadnji notranji in citatom na zadnji stranu platnic. Po posvetilu sledi uvodno besedilo, opis zbirke izkušene bralke, pesnice in zveste spremljevalke literarno-kulturnega dogajanja na Koroškem Lidija Golc, ki ga lahko preberete pred branjem pesmi (potem vam bo Lidija Golc predstavila pesniško ustvarjanje Amine Majetić z interpretacijsko razlago posameznih poglavij in vas vabila k branju le-teh) ali pa po branju pesmi (potem vam bo Lidija Golc dodala k vašemu doživljanju pesničnih besedil širše literarno gledanje z vključevanjem v svet drugih književnic in književnikov).
Razdelki zbirke Amine Majetić so Brez meja, Sonce še nikoli ni sijalo tako močno, Podarila ti bom nasmehm Slovo. Pesmi, zapisane v 1. osebi, v 3. osebi, z ironičnim pogledom na vsakdanjik in melanholično-žalostnim pogledom na srečanje in razhod - ko sanje ostanejo sanje.
Miha Vrbinc v Društvo slovenskih pisateljev. Rastje 14. Revija za literaturo, ustvarjalnost in družbena vprašanja. Ljubljana: jskd, 2020. Stran 258-259.
