Odmevi
»Prijetno presenečenje«
… njegov kratki roman »Na konici jezika« [je] prijetno presenečenje. …
Zgodba o poročenem moškem srednjih let, ki živi povprečno življenje dovolj situiranega malomeščana, pritegne bralca s slikovitimi zarisi dogajanja, v katerega se ulovi Blajsov protagonist, ko iz "urejenega življenja" zdrsne v krizo človeka v srednjih letih. …
Sploh se dokaj hitro razkrije, da Blajsov kratki roman … zrcali nekatere bistvene lastnosti, značilne za književnost koroških Slovencev v Avstriji. Predvsem gre za dilemo, kako v do slovenskega prebivalstva marsikdaj nerazpoloženi večinski nemški javnosti ostati zvest svojemu materinskemu jeziku in slovenski kulturi. Iskanje izgubljenega in blodnje glavnega junaka po očitno glavnem koroškem mestu se razkrijejo tudi kot iskanje lastne avtentičnosti in dokumentiranje protagonistove v lagodni povprečnosti običajnega življenja s prahom pozabe zasute prvotne identitete.
… se Blajsov kratki roman vedno jasneje razkriva tudi kot politična parabola o Slovencih na Koroškem in o njihovem jeziku, s katerim se morda nevarno izpostaviš, če ga kljub vsemu še govoriš.
Lev Detela, Revija SRP, oktober 2002, številka 51/52
[url=http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp51/index51.htm]http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp51/index51.htm[/url]
Kaum jemals ist über Sprache ein so spannender und eindringlicher Roman geschrieben worden. Eine Entdeckung!
Ursula Kammesberger, Neues Volksblatt
Roman über eine Identitätssuche
Blajs rollt in [seiner] individuellen Identitätssuche die gesamtgesellschaftliche Situation im Kärnten der Gegenwart - unter Rückblenden auf die Verfolgung der Kärntner Slowenen im Nationalsozialismus - auf. Reizthemen wie Abwehrkampf und Ortstafelstreit dräuen unausgesprochen im Hintergrund. Das Finden der eigenen Identität ist für den Protagonisten gleichzeitig die Rückbesinnung auf die eigene Sprache. … Allen LeserInnen, die die Situation einer umstrittenen österreichischen Minderheit von innen nachvollziehen wollen, sehr zu empfehlen.
Monika Roth, bn.bibliotheksnachrichten, zit. nach:
[url=http://www.biblio.at/literatur/rezensionen/suche.html]http://www.biblio.at/literatur/rezensionen/suche.html[/url]
»Na konici jezika« nagrajeni roman Jožeta Blajsa je bil deležen medtem tudi že na Koroškem precejšnje pozornosti, ob njegovem izidu pa mu je lektorica Marija Smolič s celovške univerze dala na pot te besede: » … Blajs je pokazal zavidljivo raven obvladovanja slovenščine, kakršna je vedno bolj redka na Koroškem. Ob branju sem se pogosto spomnila avtorjevih zavzetih analiz Lipuševega jezika v študentskih letih in videla, da so obrodile bogat plod: izostrile so njegov občutek za jezik, mu postavile visoko normo in po mnogih letih privedle do tega, da je izoblikoval svoj lastni slog, ustrezen lastnim vsebinam. Samo še kratka želja: upam, da Blajsov romaneskni prvenec ne bo ostal edinec.«
Razumljiva želja! Tako zaradi zaskrbljujočega in neveselega položaja, ki se vanj pogreza znanje slovenščine in z njim literarna rodovitnost v neprijaznem koroškem svetu, kakor zaradi obetavnejšega ozadja, da Jože Blajs prihaja iz ene redkih bohotnih oaz slovenske literature na Koroškem v preteklih desetletjih – iz kapelških grap, kjer so še danes pesmi in zgodbe doma.
Emanuel Polanšek, [url=http://www.revija.at]http://www.revija.at[/url]
