Pokušine

Soba
Ovele rože. Prašne knjige.
V pajkove mreže ujeti dan.
Iz starih časopisov blede slike.
Nihala starikavo suhi korak.

V poševnem zlatem stolpu sonca,
naslonjenem ob neumite šipe,
brenče zalita stara muha stoka,
ko potni vrtiljak poletja riše.

^{Tihožitja. Celovec 1965, ²1977.}

Sinja pesem
Z dlanmi pribit sem na srebrne
roke debel, priklenjen s srcem
na steklene žile vej. Vame
polzijo čiste, zlate kaplje.

Iz žebljev raste sinji cvet:
Z ranjeno žejo bele srne
odpira dno zoreči topli teži,
nad njo tiho sklepa prste.

^{Tihožitja. Celovec 1965, ²1977.}

Žalikžene
I
Na nebu prosojni prameni
oblakov. Škrtanje skrite
žuželke z ostrimi skalpeli
reže zveneče žilice tišine.

Z vlažnim bleskom v očeh
lajajo psi, zateglo kot sove.
Nad žoltim šumenjem reke
plešejo dobrotne bose sence.

II
Luna spi z glavo pod
temnimi perutmi sanj.
Zvezde iz medeninaste
sredice noči zamolklo

molijo srebrne rožne vence.
V razčesanem zlatem
slapu breze žalikžene
si pletejo pesmi v lase.

III
V belo platno vtkane
nosijo srebrne tihe ure.
Zlate prstane jim kuje
mesečina, vstavlja kamne

iz mehkega ognja žalosti.
V dlaneh zorijo besede
iz trpke resnice, težke
kot biseri v ranjeni školjki.

IV
Počasi umirajo besede.
V njihovih očeh ugaša mlad
ljubičast plamen. Pepel
polzi v krhkih belih kapljah

preko zenic. V sencih, vse
bolj in bolj prosojen, usiha
votli topli ritem bolečine.
V ustih poje nema ptica.

^{Tihožitja. Celovec 1965, ²1977.}

Benutzer
Kennwort